
Splošna formula
=LOOKUP(2,1/(A:A""),A:A)
Povzetek
Če želite poiskati vrednost zadnje neprazne celice v vrstici ali stolpcu, lahko uporabite funkcijo LOOKUP v tej presenetljivo kompaktni formuli. Kot dodaten bonus ta formula ni matrična formula in ni spremenljiva.
Pojasnilo
Ključno za razumevanje te formule je prepoznati, da je lookup_value of 2 namerno večja od vseh vrednosti, ki se pojavijo v lookup_vectorju.
- Izraz A: "" vrne niz resničnih in napačnih vrednosti: (TRUE, FALSE, TRUE, …).
- Število 1 se nato deli s to matriko in ustvari novo matriko, sestavljeno iz enote ali deljene z nič napakami (# DIV / 0!): (1,0,1,…). Ta matrika je lookup_vector.
- Ko lookup_value ni mogoče najti, se LOOKUP ujema z naslednjo najmanjšo vrednostjo.
- V tem primeru je lookup_value 2, vendar je največja vrednost v lookup_array 1, zato se bo iskanje ujemalo z zadnjim 1 v matriki.
- LOOKUP vrne ustrezno vrednost v result_vector (tj. Vrednost na istem položaju).
Obravnavanje napak
Če so napake v lookup_vectorju, zlasti če je napaka v zadnji neprazni celici, je treba to formulo prilagoditi. Ta prilagoditev je potrebna, ker bodo merila sama vrnila napako, če celica vsebuje napako. Za rešitev te težave uporabite ISBLANK z NOT:
=LOOKUP(2,1/(NOT(ISBLANK(A:A))),A:A)
Zadnja številčna vrednost
Če želite dobiti zadnjo številsko vrednost, lahko funkcijo ISNUMBER dodate tako:
=LOOKUP(2,1/(ISNUMBER(A1:A100)),A1:A100)
Položaj zadnje vrednosti
Če želite dobiti položaj (v tem primeru številko vrstice) zadnje vrednosti, lahko poskusite s formulo, kot je ta:
=LOOKUP(2,1/(A:A""),ROW(A:A))
Tu vnesemo številke vrstic istega obsega v iskanje vektorja rezultatov in dobimo nazaj številko vrstice zadnjega ujemanja.